50 ODTENKOV ŽENSKE

 

Začnem kot sem začela že kot najstnica: »Pozdravljen dnevnik!« Oprosti, ker me bo kdaj izdala slovnica, oprosti, ker ti pišem pod psevdonimom. Če bi povedala svoje pravo ime, bi me še kdo od bližnjih sorodnikov zatajil. No, pa sem začela kot prava Slovenka: z opravičevanjem. 

Pa brez zamere! 
Stara bom 44 let. Kitajci bi rekli seštej, seštej, ker je to dvakrat nesrečno. Ampak saj bo minilo. Oscar Wilde je tudi nekaj omenjal, da ne gre zaupati ženski, ki z lahkoto pove svoja prava leta. T. T. pa mi je modro svetoval: »Ne pokaži, da si močna ženska, ne maramo moški močnih žensk. Bojimo se jih.« Ja kaj!? Ko začinim golaž bolj na krepko, takrat se pač nihče ne pritožuje!

Nasploh so štirideseta zagamana. V tridesetih je vse lažje, bolj napeto, bolj mladostno, v petdesetih se ne sekiraš več toliko (baje), štirideseta pa te iz mlade ženske z ljubkimi pomanjkljivostmi, v delcu sekunde pahnejo v zrelo žensko, ki se ji leta tu in tam že poznajo… Tu in tam!? To so leta, ko imaš vse svoje bodoče raze – zaenkrat še male hudobne gubice –  natančno preštete, v njih investiraš kolikor ti žep dopušča, v obliki  krem, peelinga, botoxa, liftinga, masaže, akupunkture, … in se nikakor ne moreš sprijaznit z uvelostjo, mlahavostjo, povešenostjo. Lahko sem malo bolj okrogla ampak starat se še nikakor ne smem!

No, pustimo leta in pustimo kilograme – mimogrede, imam jih 66 na višino 164, kar niti ni tako slabo, glede na to, da sem pred dobrim letom nehala kadit. In to ne kar nehala prižigat priložnostne cigarete. Ne! Nehala sem po devetindvajsetih letih rednega neprekinjenega kajenja. Ja, kadila sem toliko časa, da bi človek rojen na dan moje prve cigarete že bil v zgodnji življenjski krizi. Tisti krizi: zabluzil sem svoje življenje, kdo sploh sem in kaj sem, kaj sploh hoče to življenje od mene. Najbrž ne samo v krizi, ampak, če bi imel srečo in z njo povezano službo, tudi z dosmrtnim kreditom in kupom plenic za starost približno 12 mesecev (leto gor ali dol). 

Dolgo obdobje je za mano, povezano z neštetimi radostmi ob prižgani cigareti. Žuri, debate, ustvarjalni procesi, družinski prazniki in krize, uspehi, slavja, rojstva, smrti, vse, s to božansko paličico v roki. Mimogrede, devetdeset odstotkov mojih prijateljev je kadilcev. Ko sem bila kadilka, se mi je zdelo ravno obratno…

Zato sem sklenila, med preostalimi novoletnimi zaobljubami – vem, da je že oktober in bi lahko pozabila na njih, ampak upanje umre zadnje in časa imam do 31. decembra, da zaobljube izpolnim – no, sklenila sem, da izgubim odvečne kilograme. Seveda je stvar debate, kaj so odvečni kilogrami. In prosim, ne mi govorit, da je to ženska tema, ker sem v trenutku, ko sem stopila v svet resničnega zgubljanja kilogramov, spoznala mnogo več moških kot žensk, ki se bolj ali manj uspešno ukvarjajo s tem hobijem. Hobi pravim zato, ker zahteva uspešna shujševalna kura vsaj toliko predanosti kot igranje golfa ali muharjenje. Ženske si velikokrat rečemo:« Kaj je?! Rodila sem (enega, dva, tri, … otroke), perem, kuham, čistim in skrbim za vso familijo, nimam jaz časa za shujševalne kure in fitnese!« In se lepo redimo naprej. Tudi neporočene in brez otrok, se zlahka sprijaznimo in živimo s prijetno zaobljenostjo. In v tem ni nič slabega. Kot tudi v koščenosti ne. Vse to je stvar danosti, okusa in počutja.

No, meni moj špeh ni všeč. Na mojih zobotrebčasto tankih kosteh, zgleda to belo, mehko pomarančasto tkivo precej žalostno. 
S hujšanjem sem začela nekaj dni pred poletnimi počitnicami. Nekaj mesecev po novem letu - pa kaj! Takratno stanje je bilo 71,5 kg – zdaj jih imam 66. Ženska s karakterjem, a ne? Ja, seveda! Če odmislim, da sem imela ob prvem tehtanju »polno bojno opremo«: spodnji in zgornji del zimske trenirke, žabe, termo nogavice in pulover. Na zadnjem tehtanju sem »bojno opremo« zmanjšala na spodnje perilo. Če pozabim, da je kakšen obrok šel nazaj po isti poti kot je prišel – ali po domače hujšanje s holivudskim kosilom. Če odmislim, da so prvi trije kilogrami izgubljeni pri hujšanju voda. Sešteto vse skupaj, mi je najbrž uspelo shujšat za dober kilogram. In kilogram vsak mesec, je osem kilogramov do naslednjih poletnih počitnic. Če vztrajam. Škoda le, ker v novoletni zaobljubi piše 55kg do 31. decembra! Najbrž sem razmišljala, če bom imela denar za počitnice in če bom slučajno šla pozimi na morje v tople kraje in če bom hotela obleči bikini, če, če, če, … preveč »če-jev«. (pojem eno Mozart kroglico).

Ampak kljub vsemu naštetemu sem se spustila v ta hobi in bom še nekaj časa vztrajala v njem. Shujševalna kura pa ni shujševalna kura, če ne dodaš vsaj malo športnega udejstvovanja.

Spomnila sem se, da mi je pred časom (dvajset let nazaj) pri hujšanju pomagal ples. Ne kak profesionalen ples v telovadnicah. Ne, ples v dnevni sobi ali na žurkah. Kljub pitju alkohola, sem znala prit iz nekajurnega žuranja domov dva kilograma lažja. 
Lotim se zbiranja najboljših možnih komadov iz osemdesetih in devetdesetih in sestavim lestvico tridesetih fenomenalno živahnih in shujševalno pozitivnih komadov. Že pri tretjem komadu dobim dodatni zvočni efekt:  kričanje sosede *#$@%&  in butanje njene metle v strop. Odločim se, da poskočno domačo aerobiko opustim, dokler ne bom imela lastne hiše.

Za ljudi na dieti je dobro športno gnezdo kak oddaljen fitnes klub. Zakaj oddaljen? Ker ne želimo srečevat znancev in sosedov s perfektno postavo in ker bomo mogoče nedolžno osvajali kakšnega fitnes trenerja (ali nekoga, ki tako zgleda), ker smo mogoče samski in bi raje spoznavali osebke nasprotnega spola, ki jih še ne poznamo. No, sebe ne štejem med slednje, prišla sem samo pokurit par sto kalorij. In ne! Nočem, da me kdo pozna.

Omenila sem moške, ki se intenzivneje ukvarjajo s tem hobijem - hujšanjem. Statistično so prvič ločeni moški, večinoma stari  35 do 45 let. In te srečuješ v fitnesu. Ti bi radi nekaj spremenili. Obrnili nov list v življenju. Zavrteli novo ploščo. Naredili nekaj zase. Samo zase, ne za froce, ne za bivšo, zase! In pridejo v fitnes. Prvič. Z malo sklonjeno glavo, preveliko torbo in plastenko vode. Prepoznaš jih po neposrečeno izbrani kombinaciji oblačil. Rumena majica, mizarstvo Kolčarič s.p., zeleno sive športne hlačke, amaterskega nogometnega kluba in oguljene teniske za dvoranski nogomet (futsalke). Ali pa obratno, popolnoma nova oprema iz katere pomotoma na majici visi še nakupovalni listek. In to so ranjeni in ranljivi moški. Niti zavedajo se ne kako. Jaz tam visim samo, da zgubim par gramov sala, oni obračajo svoje življenje na glavo. In pogrešajo toplino, razumevanje, nežnost in topel nasmeh. In, če jim pošlješ topel nasmeh si »gotova«. Sploh, ker si mogoče malo starejša, ker si kombinacija med mamo in žensko, ker si tako prijazna in čuteča, ker ga ne prekinjaš, ko govori (seveda ne, če komaj goniš bicikel na tisti hudičevi stopnji), ker si tukaj, medtem, ko njegova bivša niti ne dvigne več riti iz kavča… Hitro ugotoviš, da sledi tvojemu urniku obiskov in te vsakokrat pričaka s širokim nasmeškom, mahajoč na kolesu in kljub godrnjanju čakajočih je sosednje kolo ob svojem rezerviral še zate. 

Veš, da bo zlomljen, ker ne boš več prihajala, veš da boš ti kriva za njegov nadaljnji neuspeh. Spraševal bo ljudi, če vedo, kje si in kaj počneš (no, tudi to je prednost oddaljenega fitnes kluba), včasih bo mogoče tudi nasilen. Revež. Ah, klinc, si rečem, sem mu pa pomagala prebolet nesrečni zakon. Včasih mora bit  ženska p****.

Zdaj mi ne preostane drugega, kot da za hujšanje poskrbim doma. Tako, da bo špehec izginjal, sosedi pa ne bodo doživeli živčnega zloma. Za domače treninge baje ni boljšega kot Orbitrek. Dobila sem ga enkrat za rojstni dan, second hand, iz oglasa, odlično ohranjenega. Ko smo ga šli iskat, nam je zajetna bivša lastnica povedala, da se samo še prah nabira na njem in »dela gužvo«. Pri meni se ne bo! Seveda ne, kje pa, tudi brisače in mikice ne visijo na njem. In ne udarim se vsakič, ko čez njega plezam v posteljo. No, zdaj je končno prišel njegov trenutek, da se izkaže. Bomo videli, če je kaj resnice v njegovi neverjetni moči pri kurjenju sala.

In seveda prehrana. O, ja, naravnost fantastične diete – na primer ločevalne, kjer se lahko bašeš z mastno hrano po mili volji in si uničiš želodec. Ali pa dieta mini posta, kjer lahko ješ 3 ure v dnevu in takrat seveda zbašeš vase, vse kar ti pride pred oči. Če si priznam ali ne, je ena in edina dieta lahko res uspešna. Francoska, »manjžri«. In jagode, ki imajo negativne kalorije (baje), v velikih količinah. 

Bodimo romantični: kombinacija jagod in penine je neprecenljiva.  

Objem in pšššššššššššt.

Tvoja